Sončna ura je priprava za merjenje časa. Čas meri na osnovi spremembe lege sence, ki jo meče od Sonca obsijan predmet. Predmetu, ki meče senco na ravnino ure pravimo senčnik. Po navadi je senčnik kar ravna palica. Pomembno je razumeti, da smer sence, ki jo meče senčnik ni odvisna samo od dnevnega časa, ampak tudi od letnega časa, t.j. od deklinacije Sonca. Če bi torej hoteli določiti kazalce sončne ure s spremljanjem sence tekom dneva, bi morali predtem vedeti, kako pravilno usmeriti senčnik, da bi se izognili vplivu deklinacije. Kako ga je potrebno orientirati, je opisano na naslednjem poglavju.
Spodnja slika prikazuje zemljo in vpadne sončne žarke. Sonce je od zemlje tako oddaljeno, da vstopajo sončni žarki na zemljino površino praktično vzporedno. Iz slike je razvidno, da mora biti senčnik sončne ure vzporeden vrtilni osi zemlje. Ob rotaciji zemlje okoli svoje osi namreč tako postavljen senčnik ohranja soosnost in ne opleta napram zemeljski osi. Tudi na drugih geografski širinah velja enako pravilo, da mora biti senčnik vzporeden vrtilni osi zemlje. Iz slike je dodatno razvidno še, da je kot nagiba senčnika ravno enak kotu geografske širine kraja, kjer bo stala sončna ura.
Zemlja se vrti z vrtilno hitrostjo, ki ustreza 15 stopinjam kotnega zasuka na uro. S tem se senca, ki jo daje senčnik na severnem polu, tudi premika z enakim kotnim zasukom. Kot kaže slika spodaj je rotacija zemlje v eni uri enaka 15 stopinjam.
Na zavihku kdaj kaže izveste več o tem, kdaj sončna ura začne in kdaj neha kazati čas.
