Sončna ura preko leta ni vedno točna. Za to razliko med pravim sončnim časom in srednjeevropskim časom sta kriva dva vzroka. Prvi vzrok je nagib vrtilne osi Zemlje nasproti ravnini, v kateri se Zemlja giblje okoli sonca. To ima za posledico letne čase, v primeru sončne ure pa se deklinacija kaže kot interval kazanja sončne ure. V času poletnega solsticija, ko je sonce najseverneje, je sončna ura osvetljena manj časa, kot ob spomladanskem ekvinokciju, ko je sonce navidezno najjužneje. Drugi vzrok pa je neenakomerno gibanje Zemlje okoli Sonca po elipsi, kar pomeni, da tudi pravi sončni čas ne poteka popolnoma enakomerno. To ima za posledico spremembe v časih dogodkov, kot je prehod Sonca čez krajevni meridian. Na sončni uri pa se to časovno odstopanje med povprečnim sončnim časom in srednjeevropskim časom pozna kot nenatančnost oz. odstopanje ure od srednjeevropskega časa. Govorimo o tem, da sončna ura prehiteva ali zaostaja.
Sonce se navidezno giblje proti severu med severno pomladjo. Njegova deklinacija doseže največjo vrednost, ki je enaka Zemljinemu nagibu vrtilne osi (23,439°) ob junijskem sončevem obratu. Nato se zmanjšuje do decembrskega sončevega obrata, ko je njena vrednost enaka nasprotni vrednosti (-23,439°) nagibu vrtilne osi. Ta sprememba povzroča letne čase. Pravi Zemljin tir je eliptičen. Zemlja se giblje hitreje okrog Sonca blizu prisončja zgodaj januarja kot tudi blizu odsončja zgodaj julija. Tako se sončeva deklinacija hitreje spreminja januarja kot julija. Na grafu so zaradi tega minimumi ostrejši od maksimumov. Nivoja spremembe pred in potem nista povsem enaka.
Poleg letnega severno-južnega nihanja Sončeve navidezne lege, ki odgovarja spremembi njegove deklinacije, opisani zgoraj, obstaja tudi manjše, vendar zapletenejše nihanje v smeri vzhod-zahod. Tega povzroča nagib Zemljine vrtilne osi in tudi spremembe v hitrosti njenega tirnega gibanja okrog Sonca zaradi eliptične oblike tira. Glavni vplivi tega vzhodno-zahodnega nihanja so spremembe v časih dogodkov, kot sta vzhod in zahod Sonca, ter zapis sončne ure v primerjavi z uro, ki kaže krajevni srednji čas. Kakor kaže graf, je lahko sončna ura do približno 16 minut hitrejša ali počasnejša glede na srednjeevropski čas. Ker se Zemlja vrti s srednjo hitrostjo ene stopinje vsake štiri minute, relativno glede na Sonce ta 16-minutni zamik odgovarja odmiku vzhodno ali zahodno za približno štiri stopinje navidezne lege Sonca v primerjavi z njegovo srednjo lego. Zahodni odmik povzroča, da sončna ura prehiteva uro. Ker glavni vpliv tega nihanja zadeva čas, se imenuje časovna enačba, kjer beseda »enačba« v nekoliko arhaičnem smislu pomeni »popravek«. Nihanje se meri v časovnih enotah, minutah in sekundah, kar odgovarja vrednosti, za katero bi sončna ura prehitevala uro. Časovna enačba je lahko pozitivna ali negativna.
Na posebnem zavihku izboljšava je na voljo še nekaj dodatne teorije o točnosti oz. časovni enačbi.
